Najpogostejša vprašanja

Ali mora biti kandidat za opravljanje bibliotekarskega izpita zaposlen v knjižnici, da lahko pristopi k izpitu?

DA. Bibliotekarski izpit lahko opravlja le kandidat, ki je redno zaposlen v knjižnici ali drugi organizaciji, ki deluje na področju knjižnične dejavnosti. Pogoj za pristop k bibliotekarskemu izpitu je tudi opravljeno strokovno usposabljanje na delovnem mestu. Postopek prijave na bibliotekarski izpit in za to potrebna dokumentacija sta navedena na spletni strani v rubriki Prijava na bibliotekarski izpit.

Ali lahko bibliotekarski izpit opravlja kandidat, ki je v knjižnici zaposlen prek podjemne pogodbe?

NE. Dela prek javnih del, podjemne pogodbe in študentskega servisa ter prostovoljno delo se ne štejejo kot redna zaposlitev.

Koliko ur strokovnega usposabljanja mora opraviti kandidat za bibliotekarski izpit?

Strokovno usposabljanje za opravljanje bibliotekarskega izpita mora trajati najmanj šest mesecev. Preračunano v ure to pomeni v letu 2022 skupaj pribl. 1040 delovnih ur.

Koliko časa mora trajati strokovno usposabljanje, če je kandidat za bibliotekarski izpit v knjižnici zaposlen za krajši delovni čas?

Če je kandidat zaposlen za delovni čas, krajši od polnega delovnega časa (npr. 6 ali 4 ure), se dolžina strokovnega usposabljanja sorazmerno podaljša (usposabljanje zaključi po opravljenih pribl. 1040 delovnih urah).

Ali lahko kandidat za bibliotekarski izpit strokovno usposabljanje opravi v okviru prostovoljnega dela v knjižnici?

NE. Strokovno usposabljanje za bibliotekarski izpit lahko opravlja le kandidat, ki je v knjižnici redno zaposlen kot strokovni knjižničarski delavec.

Katere vsebine naj vključuje in kako obsežen mora biti dnevnik strokovnega usposabljanja?

Kandidat za opravljanje bibliotekarskega izpita v času usposabljanja vodi dnevnik strokovnega usposabljanja na predlogi obrazca, ki je objavljen na spletni strani v rubriki Prijava na bibliotekarski izpit. Dnevnik vodi tako, da zabeleži, koliko časa je skupno opravljal določena dela, ki so opredeljena v programu usposabljanja, ter opiše njihov potek in poda oceno uspešnosti opravljenega dela. V dnevniku navede tudi podatke o udeležbi na strokovnih izpopolnjevanjih.

Ali se opravljanje študijskega programa za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za bibliotekarski izpit (ŠPIK-B) všteva v čas strokovnega usposabljanja?

NE. Kontaktne ure (175) študijskega programa za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva (ŠPIK-B) se ne vštevajo v obseg strokovnega usposabljanja. V skladu z 39.a členom Zakona o knjižničarstvu gre v primeru ŠPIK-B za program za pridobitev vrste izobrazbe.

Ali se čas prisotnosti na tečaju za začetnike v stroki, ki ga organizira Narodna in univerzitetna knjižnica, všteva v čas strokovnega usposabljanja?

DA. Udeležbo na tečaju lahko upoštevamo kot del strokovnega usposabljanja. V skladu z 39.a členom Zakona o knjižničarstvu gre za obliko strokovnega izpopolnjevanja.

Ali se v čas strokovnega usposabljanja všteva čas prisotnosti na tečaju za splošni del bibliotekarskega izpita?

DA. Udeležbo na tečaju za splošni del bibliotekarskega izpita lahko upoštevamo kot del strokovnega usposabljanja, saj gre za obliko strokovnega izpopolnjevanja.

Ali se mora kandidat za bibliotekarski izpit za knjižničarja, ki ima visokošolsko izobrazbo s področja bibliotekarstva, udeležiti tečaja za začetnike v stroki?

DA. Glede na Pravilnik o bibliotekarskem izpitu se mora kandidat za bibliotekarski izpit za knjižničarja tečaja za začetnike v stroki udeležiti, vendar pa lahko zaprosi za oprostitev udeležbe s pisno vlogo, ki jo naslovi na Komisijo za bibliotekarski izpit.

Ali poteka posebni del bibliotekarskega izpita za bibliotekarja v obliki ustnega izpita, tj. na način kot ga opravljajo kandidati za bibliotekarski izpit za knjižničarja?

NE. Kandidat za bibliotekarski izpit za bibliotekarja opravlja posebni del izpita v obliki predstavitve in zagovora pisne naloge. Ustni izpit opravlja v primeru splošnega dela bibliotekarskega izpita (vsebina je podrobneje opredeljena v Katalogu znanj za splošni del bibliotekarskega izpita ).

Ali je opravljen splošni del bibliotekarskega izpita pogoj za pristop k opravljanju posebnega dela izpita?

NE. Splošni in posebni del bibliotekarskega izpita se opravljata ločeno. Uspešno opravljen izpit iz splošnega dela ni pogoj za pristop k posebnemu delu bibliotekarskega izpita.

Na osnovi katerih meril se ocenjujejo pisne naloge za bibliotekarski izpit?

Pri ocenjevanju pisnih nalog za bibliotekarski izpit se upoštevajo Merila za ocenjevanje vsebine in oblike pisne naloge (glej: Navodila za pripravo, predstavitev in zagovor pisne naloge za bibliotekarski izpit za bibliotekarja , str. 7–8).

Na osnovi katerih meril se ocenjuje zagovor pisne naloge za bibliotekarski izpit?

Zagovor pisne naloge za bibliotekarski izpit se ocenjuje na osnovi Meril za ocenjevanje predstavitve in zagovora pisne naloge (glej: Navodila za pripravo, predstavitev in zagovor pisne naloge za bibliotekarski izpit za bibliotekarja , str. 9).

Katero vrsto bibliotekarskega izpita mora opraviti kandidat, ki je že opravil bibliotekarski izpit za knjižničarja v skladu s Pravilnikom o bibliotekarskem izpitu ali strokovni izpit s področja knjižnične dejavnosti po prej veljavnih predpisih in je premeščen na zahtevnejše delovno mesto (za katero se zahteva opravljen bibliotekarski izpit za bibliotekarja)?

Kandidat mora opraviti dopolnilni bibliotekarski izpit. Na izpit se prijavi po postopku, predpisanem za prijavo na bibliotekarski izpit za bibliotekarja, vendar mu ni treba predložiti programa usposabljanja na delovnem mestu. Kandidat je oproščen opravljanja splošnega dela izpita.

Kateri so pogoji za prijavo na dopolnilni bibliotekarski izpit, ki jih mora izpolnjevati kandidat?

Za opravljanje dopolnilnega bibliotekarskega izpita mora kandidat imeti najmanj 3 mesece delovnih izkušenj na zahtevnejšem delovnem mestu. Izpolnjevati mora tudi formalne pogoje, določene v 39.a členu Zakona o knjižničarstvu, to sta dosežena ustrezna stopnja in smer izobrazbe. Kandidat, ki nima izobrazbe s področja bibliotekarstva, mora pred opravljanjem dopolnilnega bibliotekarskega izpita opraviti študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva (ŠPIK-B) oz. izpolniti pogoj za pristop k bibliotekarskemu izpitu tako, kot je določeno v 39.a členu Zakona.

Zaposlen sem v visokošolski knjižnici, je lahko moj mentor oseba, zaposlena v splošni knjižnici?

Načelno DA, vendar glede na naloge in odgovornosti mentorja za uspešno strokovno usposabljanje kandidata za bibliotekarski izpit, kot jih določa Pravilnik o bibliotekarskem izpitu, priporočamo imenovanje mentorja iz iste vrste knjižnic, v vašem primeru zaposlenega v eni od visokošolskih knjižnic.  Poleg izpolnjevanja formalnih pogojev za mentorja mora namreč slednji za kakovostno izvedbo mentorstva dobro poznati poslanstvo, naloge, organiziranost in delovanje visokošolskih knjižnic ter njihovo knjižnično okolje in potrebe uporabnikov.

Ali mora biti kandidat za vpis na študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za bibliotekarski izpit (ŠPIK-B) zaposlen v knjižnici?

DA. Študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva (ŠPIK-B) je namenjena kandidatom za bibliotekarski izpit, ki glede na določbe Zakona o knjižničarstvu nimajo ustrezne smeri izobrazbe in morajo zato pred opravljanjem bibliotekarskega izpita opraviti omenjeni študijski program za pridobitev izobrazbe. Kandidat za vpis na študijski program ŠPIK-B mora biti redno zaposlen v knjižnici (ali drugi organizaciji, ki deluje na področju knjižnične dejavnosti).

Ali je možna oprostitev opravljanja študijskega programa za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za bibliotekarski izpit (ŠPIK-B)?

DA. Kandidat za bibliotekarski izpit za bibliotekarja brez formalne bibliotekarske izobrazbe lahko, v skladu z 39.a členom Zakona o knjižničarstvu, akreditirani visokošolski zavod, ki izvaja javnoveljavni študijski program s področja bibliotekarstva (tj. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani), zaprosi za priznanje predpisanega števila kreditnih točk po ECTS na osnovi že pridobljenega znanja, usposobljenosti ali zmožnosti.

Opravljanja študijskega programa izpopolnjevanja za bibliotekarski izpit (ŠPIK-B) je oproščen kandidat, ki mu je bilo pri akreditiranem visokošolskem zavodu na podlagi opravljenih izobraževalnih vsebin in dokumentiranih dosežkov na področju knjižnične dejavnosti priznanih najmanj 20 kreditnih točk po ECTS iz vsaj naslednjih temeljnih vsebin: osnove bibliotekarstva in organizacija knjižnic, notranja organizacija in delo knjižnic ter informacijska služba in uporaba knjižničnega gradiva. Podrobnejše informacije posreduje Center za pedagoško izobraževanje FF (cpi@ff.uni-lj.si).

Ali je možna oprostitev opravljanja študijskih obveznosti pri posameznih predmetih študijskega programa za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za bibliotekarski izpit (ŠPIK-B)?

DA, kandidat za bibliotekarski izpit za bibliotekarja brez formalne bibliotekarske izobrazbe, ki je v skladu z 39.a členom Zakona o knjižničarstvu pred opravljanjem bibliotekarskega izpita dolžan opraviti študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva (ŠPIK-B), lahko zaprosi za oprostitev opravljanja dela ali vseh obveznosti pri posameznih študijskih predmetih. Na smeri ŠPIK-B se skupaj lahko prizna največ 10 KT znanja, pridobljenega izven tega študijskega programa.

O priznavanju znanj, pridobljenih pred vpisom na študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva (ŠPIK-B), odloča Svet Centra za pedagoško izobraževanje FF na podlagi pisne prošnje kandidata. Odločitev sprejme na podlagi mnenja nosilca posameznega predmeta oz. mnenja Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Podrobnejše informacije posreduje Center za pedagoško izobraževanje FF (cpi@ff.uni-lj.si).

Ali mi lahko Narodna in univerzitetna knjižnica o opravljenem bibliotekarskem izpitu izda potrdilo v angleškem jeziku?

NE. Narodna in univerzitetna knjižnica, ki po javnem pooblastilu izvaja bibliotekarske izpite, lahko izda le potrdilo, da ste bibliotekarski izpit opravili in s tem izpolnili po slovenski zakonodaji pogoje za opravljanje strokovnega knjižničarskega dela. Ne more pa izdati prevoda listine (potrdila o bibliotekarskem izpitu). Uradni (sodni) prevod dokumenta lahko izdela le sodno zapriseženi tolmač. Izvirni dokument in njegov prevod sta opremljena z žigom in klavzulo sodnega tolmača ter zvezana skupaj kot notarska overitev. Prevajalec s klavzulo jamči, da se prevedeni dokument ujema z izvirnikom. Seznam sodnih tolmačev je objavljen na spletni strani Ministrstva za pravosodje, za angleški jezik so navedeni na spletnem naslovu.